Črnogorski poslovnež le še 25 milijonov evrov oddaljen od Tobačne

Redna sodišča ne le stagnirajo, ampak na ključnih področjih za ljudi, posel in državo lahko spremljamo celo trend nazadovanja. Ustavno sodišče pa se vse bolj in vse bolj odkrito spreminja v politično bojno polje.

Sodnikov ne moremo zaviti v celofan. Kdor tako misli, ni za sodnika, pa tudi za tožilca ne. Pri čemer pa ne smemo pozabiti niti na to, da sodniško neodvisnost lahko grobo krši tudi sodstvo samo.

Špekuliramo: kaj vse pomeni neodvisnost centralnih bank in kako široko se na neodvisnost sklicuje tudi BS, gre počasi na živce. Iz obrazložitve ustavnega sodišča razberemo: slovensko ustavno sodišče neodvisnost centralne banke razume pomembno ožje kot sama centralna banka. Če Sodišče EU odloči, da je odškodninska odgovornost centralne banke v skladu s Pogodbo o delovanju EU in Protokolom prepovedana, potem tega ne bo.

Če se uveljavi praksa nacionalnih, in to najvišjih ustavnih sodišč, v skladu s katero ta ne bodo več spoštovala sodb Sodišča EU in primarnosti prava Unije, je z Unijo kot pravno skupnostjo konec. Če je konec z Unijo kot pravno skupnostjo, pa je to tudi začetek konca Unije kot ekonomske skupnosti.

Ustavno sodišče je odločilo, da neodvisnost opravljanja nadzorniških nalog ni zagotovljena z ustavo. In da je tudi BS zajamčen pošten sodni postopek. US je odločitev sprejel s šestimi glasovi za in enim proti.

Ustavno sodišče je del zakona o nalezljivih boleznih sicer razglasilo za neustavnega. A kljub temu omogočilo uporabo neustavnega predpisa za še dva meseca. Že več kot leto dni na podlagi neustavnega predpisa dobivamo hude ukrepe za omejitev svobode.

Ustavno sodišče je na podlagi zahteve za presojo ustavnosti v tako imenovanem primeru farmacevtka proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću poseglo v pristojnost DZ glede avtentične razlage zakonov; določilo je tudi način izvršitve določb zakona o kazenskem postopku glede uporabe dokazov, pridobljenih s prisluškovanjem.

V Italiji so ženske pred epidemijo opravile dvakrat toliko neplačanega dela kot moški, na Japonskem skoraj petkrat toliko. Med zaprtjem zaradi epidemije je zdaj razlika med spoloma tudi dodatnih 50 odstotkov večja. Prav zaradi tega je ženskam težje obdržati službo, opozarja Veronika Fikfak z univerze v Köbenhavnu.