Vilo Tamara na Bledu, ki jo je na današnji javni dražbi - ki je bila zaprta za javnost - za 295 tisoč evrov prodajalo ministrstvo za notranje zadeve, je kupila družba Rastoder, v lasti "balkanskega kralja banan" Izeta Rastoderja, so nam sporočili iz ministrstva za notranje zadeve. Članice komisije, ki je javno dražbo premoženja davkoplačevalcev zaprla za javnost, so bile Mojca Pleško Grah, Jasmina Strgaršek, Duša Trobec-Bučan, Sandra Prelec in Iris Uzar.
MNZ nadaljuje z netransparentnostjo - kaj hudiča skrivajo?!
Varščine za nakup je vplačalo 11 dražiteljev, ki so ceno zvišali na 451 tisoč evrov, kolikor je zanjo ponudil Rastoder. Cena se je glede na izklicno tako zvišala za 52 odstotkov. Med dražitelji je bilo sicer šest fizičnih in pet pravnih oseb, razen kupca na MNZ imen ostalih interesentov "zaradi varstva osebnih podatkov" ne razkrivajo.
Če bi bila javnost v skladu s pravili in namenom javne dražbe navzoča na današnji javni dražbi, bi vas lahko obvestili, kdo so bili dražitelji, koliko je kdo ponudil in v kakšnih okoliščinah je družba Rastoder ponudila največ za vilo Tamara.
Po tem, ko je ministrstvo za notranje zadeve odstranilo javnost z javne dražbe - ko nam je onemoogočilo svobodo izražanja in seznanjanje javnosti s potekom prodaje državnega premoženja, kar je v javnem interesu - smo jih prosili, da nam vse, kar bi lahko izvedeli in videli na dražbi razkrijejo. No tega niso storili. Poglejte vprašanje in odgovor.
Finance: Kdo vse je vplačal varščino za nakup vile? (zanimajo me imena vseh dražiteljev, ki so vplačali varščine)
Ministrstvo za notranje zadeve Republike SLovenije: Varščino je plačalo šest fizičnih in pet pravnih oseb. Imen fizičnih oseb vam zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo posredovati, prav tako pa tudi ne imen pravnih oseb brez njihovega soglasja zaradi morebitnega varstva poslovnih skrivnosti.
Vnovič poudarjamo, če nam ministrstvo za notranje zadeve ne bi nezakonito preprečilo dostopa na javno dražbo, svobode izražanja in zasledovanja javnega interesa, bi ta podatek na javni dražbi izvedeli. Če pustimo ob strani, koliko anonimnosti se posameznik svojevoljno odreče s pristopom na javno dražbo in ali je razkritje imena družbe, ki sodeluje na javni dražbi, podatek v smislu poslovne skrivnosti in varovanja.
Finance: Prosim še, da mi posredujete zapisnik javne dražbe?
Ministrstvo za notranje zadeve RS: Zapisnika vam ne moremo posredovati, saj je še v izdelavi in ni zaključen.
Zanimivo bo videti, v kakšni obliki bo zapisnik. Mimogrede povejmo, da pri zapisnikih javnih dražb iz stečajev, ki so na voljo - ker nekateri niso objavljeni - se pravi, ko se prodaja premoženje podjetja dolžnika, torej premoženje zasebnih upnikov - ne pa državno premoženje, kot je tale blejska vila - so v zapisnikih navedeni vsi dražitelji - fizične in pravne osebe poimensko. Zanimivo bo, ali bo standard razkritij nižji in kako ga bodo na ministrstvu za notranje zadeve utemeljili.
Nepoznavanje prava škoduje, kar je skrb zbujajoče, da škoduje javnosti, namesto, da bi škodovalo tistemu, ki prava ne pozna, to je v tem primeru državi. Absolutna javnost prodaje državnega premoženja je v javnem interesu, kot smo že zapisali, lahko se preprečijo korupcijska, reputacijska in sistemska tveganja pri upravljanju državnega premoženja. Neverjetna se nam je zdela že prva napaka ministrstva za notranje zadeve - tajnost javne dražbe. Ampak dopuščamo naključje. Da nam pa po tem, ko "napako" priznajo, še naprej odrekajo podatke, ki bi jih na javni draži, če ministrstvo ne bi storilo "napake", itak dobili - pa je že druga "napaka" in tega več ne štejemo za naključje. Zdaj, ali imajo na ministrstvu resen strokovni problem ali pa zanalašč skrivajo potek dražbe in zakaj. V javnem interesu je, da ničesar od tega ni.
Več o zapletih s prisotnostjo novinarjev na javni dražbi v članku Norost: ministrica, ali potrebujemo policijo, da zaščiti interes davkoplačevalcev pred uslužbenci MNZ, ali bi bil boljši kol?!
