Zidar spet v stečaju, čaka nas nova pritožba

Prvi mesec tega leta je v stečaju končalo 115 podjetij, kar je dobrih 35 odstotkov več kot januarja lani. Kakšni so razlogi za rast števila stečajev v času gospodarske rasti?

Število stečajev podjetij se je sicer povečalo, a predsednik zbornice upraviteljev Marko Zaman ocenjuje, da je bilo vsaj 95 odstotkov stečajev praznih. »Stečaj danes velja za najcenejši postopek zaprtja podjetja, zato se veliko podjetnikov odloča zanj,« meni Zaman.

Čeprav nekateri stečajni upravitelji vodijo več kot sto stečajnih postopkov in čeprav je bilo lani rekordno stečajno leto, so na zbornici prepričani, da je upraviteljev preveč, to pa pomeni nekakovostno delo. Razlog: izpiti naj bi bili preveč poenostavljeni, vprašanja naj bi se ponavljala. Kandidat za stečajnega upravitelja pa pravi: »Zbornica zavaja, večina starih upraviteljev je lažje prišla do licence kot naša generacija.«

Ne zamerite nam slikovitosti: stečaj bi v Sloveniji lahko vodil tudi vombat, pa to ne bi povečalo ne zmanjšalo izkupička za upnike; ne doktorat, ne dolgoletne izkušnje, ne kompetence stečajnega upravitelja namreč ne vplivajo na to, da bodo upniki v stečaju sploh kaj dobili

Na zapor pogojno je bil ob priznanju krivde obsojen odvetnik Dušan Korošec, v osebnem stečaju pa so končali Irena Ferme, Mojca Lukančič in Marko Schulz

Večina stečajev je bila praznih, torej za upnike ni ostalo ničesar; čeprav število stečajev podjetij raste, skupni dolgovi upadajo