V letošnjih prvih devetih mesecih je v stečaju končalo 141 samostojnih podjetnikov, kar je skoraj 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in skoraj štirikrat več kot v istem obdobju predlani. A glede na podatke Ajpesa je za stečaj zrelih še skoraj 10 tisoč espejev oziroma vsak deveti. V katerih panogah je tveganje največje?
V Sloveniji trenutno deluje prek 80 tisoč samostojnih podjetnikov, samo letos (do konca septembra) je bilo na novo ustanovljenih 11.018 s.p.-jev, kar je deset odstotkov več kot lani.
Vzporedno z naraščanjem števila samostojnih podjetnikov narašča tudi število njihovih stečajev. Na Fursu pravijo, da večino dolgov samostojnih podjetnikov izvira iz neplačila davkov in prispevkov (več v spodnjem članku).
V katerih panogah zamujajo s plačili, kdo vse je zrel za stečaj?
Po podatkih Ajpesa je septembra pogoje za stečaj izpolnjevalo 9.808 samostojnih podjetnikov, kar pomeni, da bi šel v stečaj lahko vsak osmi s.p..
Med njimi je bilo:
5.087 takšnih, ki imajo dospele neporavnane obveznosti nad 60 dni v zadnjih 90 dnevih (slaba petina jih sodi v dejavnost gradbeništva, 15 odstotkov v dejavnost Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, 14 odstotkov v dejavnost gostinstva, 12 odstotkov pa v predelovalne dejavnosti.
4.721 takšnih, ki imajo dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno nad 60 dni (odstotki so praktično enaki kot pri zgoraj navedenih dejavnostih).
Ob tem dodajmo, da AJPES le tiste, ki imajo neporavnane obveznosti iz davčnega dolga, preživnin in odškodnin zaradi prizadetega zdravja. Med njimi torej ni neporavnanih obveznosti iz neplačanih računov espejev do drugih poslovnih subjektov.
Dodajmo, da je bilo po podatkih Ajpesa septembra 1.398 samostojnih podjetnikov, ki so imeli zapadle neporavnane obveznosti neprekinjeno že več kot 1.095 dni.
Stečaj s.p. = osebni stečaj
Kljub temu, da bi to moralo biti jasno vsem samostojnim podjetnikom, stečajniki pri svojem delu opažajo ravno nasprotno.
»Vsi stečaji s.p. se vodijo kot stečaji fizičnih oseb. Razlika je samo v tem, da gre v stečajno maso gre tudi premoženje pridobljeno v poslovanju s.p.-ja (osnovna sredstva, terjatve) in osebno premoženje. Razlogi za stečaj so različni. Poleg neplačevanja davkov in prispevkov so tudi stečaji drugih podjetji - njihovih dolžnikov, hipoteke zaradi izvršb, nepremišljena nabava osnovnih sredstev, ki niso rentabilna, visoki stroški, slaba prodaja na trgu oziroma konkurenca, ne znajo ločiti denarja med s.p. in zasebnim denarjem, zaradi tega dobijo davčno inšpekcijo. Poleg tega pa večina od teh ne razume finančnega poslovanja in bilanc, ter ne zna voditi poslovanja podjetja. Tu je problem pomanjkanja izobrazbe na tem področju«.
Bo zaradi izteka subvencij manj s.p.-jev?
Država je prek zvoda za zaposlovanje do novembra 2013 močno subvencionirala ustanavljanje s.p.-jev. Takrat je bilo namreč možno dobiti subvencijo v višini 5.000 evrov, kar naj bi zadostovalo za poplačilo prispevkov za dve leti. S 15. novembrom 2013 se je subvencijska shema nehala izvajati, prek nje je država razdelila skoraj 100 milijonov evrov, s subvencijo pa se je po podatkih zavoda za zaposlovanje odprlo dobrih 23 tisoč s.p-jev. Na zavodu so sicer v svoji analizi ugotavili, da je dve leti preživelo več kot 85 odstotkov s.p.-jev, ki so prejeli subvencijo. A, ker se bo v novembru izteklo dveletno obdobje »plačanih prispevkov«, je pričakovati, da bo »ugasnilo« še kar nekaj samostojnih podjetnikov.
