Štefan Pavlinjek v najem Seawayevega obrata v Puconcih

Ne zamerite nam slikovitosti: stečaj bi v Sloveniji lahko vodil tudi vombat, pa to ne bi povečalo ne zmanjšalo izkupička za upnike; ne doktorat, ne dolgoletne izkušnje, ne kompetence stečajnega upravitelja namreč ne vplivajo na to, da bodo upniki v stečaju sploh kaj dobili

Prvi mesec tega leta je v stečaju končalo 115 podjetij, kar je dobrih 35 odstotkov več kot januarja lani. Kakšni so razlogi za rast števila stečajev v času gospodarske rasti?

Čeprav nekateri stečajni upravitelji vodijo več kot sto stečajnih postopkov in čeprav je bilo lani rekordno stečajno leto, so na zbornici prepričani, da je upraviteljev preveč, to pa pomeni nekakovostno delo. Razlog: izpiti naj bi bili preveč poenostavljeni, vprašanja naj bi se ponavljala. Kandidat za stečajnega upravitelja pa pravi: »Zbornica zavaja, večina starih upraviteljev je lažje prišla do licence kot naša generacija.«

Število stečajev podjetij se je sicer povečalo, a predsednik zbornice upraviteljev Marko Zaman ocenjuje, da je bilo vsaj 95 odstotkov stečajev praznih. »Stečaj danes velja za najcenejši postopek zaprtja podjetja, zato se veliko podjetnikov odloča zanj,« meni Zaman.

Kolesje črpanja denarja iz evropskih skladov se je le začelo hitreje premikati, a bo treba še krepko pritisniti na plin, da bomo pobrali vse, kar nam je na voljo

Zdaj je dokončno jasno: upniki Val Marketinga resnejšega poplačila ne morejo pričakovati. Po višini stečajne mase in znesku prijavljenih terjatev je mogoče sklepati, da bodo delno poplačani le nekdanji zaposleni, medtem ko za kupce vrat in dobavitelje ne bo ostalo nič.

Za dobro milijardo večji prihodki, za 13 milijonov evrov javnofinančega presežka. Takšen je lanski seštevek vseh blagajn državnega proračuna (proračun, občine, skladi), s katerim smo po letih primanjkljaja le prišli na zeleno vejo.