Okrožno sodišče v Kopru je danes uradno potrdilo prisilno poravnavo nad Cimosom. Zanjo so glasovali vsi ločitveni upniki in 93,3 odstotka navadnih upnikov. Finančna sanacija družbe vsebuje tudi konverzijo dela terjatev v kapital. Upniki so v delnice družbe pretvorili za 168,6 milijona evrov terjatev, največji lastnik pa je postala DUTB.
Zeleno luč za predčasno sklenitev prisilne poravnave so z oddanimi glasovi prižgale Abanka, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), Gorenjska banka, Mednarodna finančna korporacija (IFC) iz skupine Svetovne banke, NKBM, NLB, SID banka in država.
Postopek prisilne poravnave se je začel pred enim letom
Postopek prisilne poravnave nad koprskim proizvajalcem avtomobilskih delov se je začel maja lani, ko je sodišče postopek uvedlo na predlog DUTB in največjih bank upnic. Predlog finančne sanacije, ki so ga podali finančni upniki, je predvideval bodisi 40-odstotno poplačilo navadnih finančnih terjatev in spremembo pogojev plačila zavarovanih terjatev (prisilno poravnavo) bodisi pretvorbo tako navadnih kot zavarovalnih finančnih terjatev v kapital.
Upniki so v kapital družbe pretvorili nekaj nad 168,6 milijona evrov terjatev, od tega nekaj več kot 152,5 milijona evrov navadnih terjatev in malo manj kot 16,1 milijona evrov zavarovanih terjatev. Skupno je Cimos za potrebe konverzije izdal 43.493.154 delnic, osnovni kapital pa se je povečal za malo manj kot 43,5 milijona evrov.
Največji lastnik je postala DUTB
Največji lastnik Cimosa je po tej finančni operaciji postala DUTB z več kot 47-odstotnim lastniškim deležem, sledi država s četrtinskim deležem, nato pa se vrstijo NLB z nekaj nad devetodstotnim deležem, IFC (skoraj osem odstotkov), Gorenjska banka (5,5 odstotka), NKBM (2,2 odstotka), Abanka (skoraj dva odstotka) in SID banka (nekaj manj kot odstotek).
Pogoji prisilne poravnave medtem učinkujejo na 213,1 milijona evrov, od tega je navadnih terjatev za 142,8 milijona evrov, zavarovanih pa za 70,3 milijona evrov. Cimos mora tako poravnati še za malo manj kot 125 milijonov evrov obveznosti.
Sledi postopek prodaje
Bo pa uradni zaključek postopka prisilne poravnave tej veliki koprski družbi končno omogočil, da zadiha in se posveti iskanju novih poslov. V zadnjem obdobju od razglasitve prisilne poravnave so se v Kopru namreč ukvarjali predvsem s prodajo hčerinskih družb ter poplačilom obveznosti do dobaviteljev. Marca je sicer družba poslovala pozitivno in ustvarila 1,3 milijona evrov čistega dobička, prihodki pa so na nekoliko višji ravni kot pred letom dni.
