Zakaj pri prodaji premoženja v stečajih ne posnemamo Nemcev

Ne zamerite nam slikovitosti: stečaj bi v Sloveniji lahko vodil tudi vombat, pa to ne bi povečalo ne zmanjšalo izkupička za upnike; ne doktorat, ne dolgoletne izkušnje, ne kompetence stečajnega upravitelja namreč ne vplivajo na to, da bodo upniki v stečaju sploh kaj dobili

Čeprav nekateri stečajni upravitelji vodijo več kot sto stečajnih postopkov in čeprav je bilo lani rekordno stečajno leto, so na zbornici prepričani, da je upraviteljev preveč, to pa pomeni nekakovostno delo. Razlog: izpiti naj bi bili preveč poenostavljeni, vprašanja naj bi se ponavljala. Kandidat za stečajnega upravitelja pa pravi: »Zbornica zavaja, večina starih upraviteljev je lažje prišla do licence kot naša generacija.«

Zdaj je dokončno jasno: upniki Val Marketinga resnejšega poplačila ne morejo pričakovati. Po višini stečajne mase in znesku prijavljenih terjatev je mogoče sklepati, da bodo delno poplačani le nekdanji zaposleni, medtem ko za kupce vrat in dobavitelje ne bo ostalo nič.

Število stečajev podjetij se je sicer povečalo, a predsednik zbornice upraviteljev Marko Zaman ocenjuje, da je bilo vsaj 95 odstotkov stečajev praznih. »Stečaj danes velja za najcenejši postopek zaprtja podjetja, zato se veliko podjetnikov odloča zanj,« meni Zaman.

Stavba na Miklošičevi 12, kjer so prostori okrajnega sodišča v Ljubljani, je bila prodana že na prvi dražbi. Kupec je družba Elements Skladi, ki je v lasti ciprskega poslovneža Savvasa Liasisa.

Prvi mesec tega leta je v stečaju končalo 115 podjetij, kar je dobrih 35 odstotkov več kot januarja lani. Kakšni so razlogi za rast števila stečajev v času gospodarske rasti?

Hkrati ministrstvo proučuje, ali bi mu vzelo licenco za stečajnega upravitelja